Fakulteta za uporabne družbene študije

Psihoterapevtska propedevtika 
Stopnja (in vrsta) programa: (samostojni) del študijskega programa Psihosocialna pomoč (VS)
Trajanje: 1 leto (60 ECTS)
Način izvajanja: izredni študij
Kraj izvajanja: Ljubljana 

Želite pridobiti osnovna znanja ali izpopolniti svoja znanja iz psihosocialne pomoči in svetovanja in vam stopnja izobrazbe ni bistvena? Potrebujete potrditev, da je študij psihosocialne pomoči res pravo izobraževanje za vas?
Vpišite se v študij psihoterapevtske propedevtike. Propedevtika pomeni uvod v študij psihosocialne pomoči. Namenjena je posameznikom, ki želijo izpopolniti svoja znanja iz psihosocialne pomoči in svetovanja ali si potrditi, da je to pravo področje, kjer se bodo nadalje izobraževali in delovali.

Splošni cilj študija Psihoterapevtske propedevtike je kandidatu/-ki zagotoviti osnovna znanja na področju psihosocialnega svetovanja in mu omogočiti bolj smiselno odločanje o možnem nadaljnjem izobraževanju na tem področju. Kandidat/-ka pridobi temeljno znanje in usposobljenost, v kolikor bi se odločil za nadaljevanje študija psihosocialne pomoči ali podobnih sorodnih smeri.

Predmetnik

Študij psihoterapevtske propedevtike vsebuje izbrane predmete iz visokošolskega študijskega programa Psihosocialna pomoč. 

Legenda

• ECTS (ang. European Credit Transfer and Accomulation System) - kreditne točke;
• P – predavanja;
• V - vaje

Pridobljene kompetence

Kompetence, ki jih študentje pridobijo tekom izobraževanja iz Psihoterapevtske propedevtike, so naslednje:

Splošne kompetence:

• poznavanje in razumevanje osnovnih konceptov in metod, seznanjenost z novostmi na področju študija,
• sposobnost kritične analize, sinteze in predvidevanja rešitev ter posledic,
• seznanjenost z raziskovalnimi metodami, postopki in procesi, sposobnost zbiranja in interpretiranja podatkov, razvoj kritične in samokritične presoje,
• sposobnost uporabe znanja v praksi in reševanja problemov,
• razvoj komunikacijskih sposobnosti in spretnosti, posebej komunikacije v mednarodnem okolju,
• kooperativnost, delo v skupini (in v mednarodnem okolju).

Predmetnospecifične kompetence:

• poznavanje in razumevanje osnovnih konceptov in metod v okviru za svetovanje in psihoterapijo relevantnih področij psihologije, medicine oziroma psihiatrije ter statistike in znanstvene metodologije,
• sposobnost uporabe znanja in razumevanja osnovnih oz. splošnih in specifičnih  konceptov in metod svetovanja  v konkretnih situacijah neposrednega dela s klienti,
• sposobnost argumentiranega ter spoštljivega razpravljanja in reševanja problemov,
• zmožnost avtonomno uporabljati vire za učenje konkretnih vsebin,
• zmožnost zavedanja in upoštevanja konteksta svetovalne situacije, njegovih meja in sposobnost prilagoditve z ustreznim pristopom.

Udeleženci izobraževanja so po zaključku usposobljeni za nudenje oblik psihosocialne pomoči različnim populacijam, kot so mladostniki, starostniki, bolniki, migranti, ljudje s težavami v duševnem zdravju, odvisniki, brezposelni, brezdomci, storilci kaznivih dejanj, delavci in vodilni v podjetjih in inštitucijah ...

Tekom študija pridobijo kompetence, ki jim omogočajo opravljati predvidene delovne naloge.

Vpisni pogoji

V program Psihoterapevtska propedevtika se lahko vpiše:

• kdor je opravil maturo;
• kdor je opravil poklicno maturo ali zaključni izpit v kateremkoli srednješolskem programu;
• kdor je pred 01.06.1995 končal katerikoli štiriletni srednješolski program

Pogoje za vpis izpolnjuje tudi, kdor je opravil enakovredno izobraževanje v tujini.

Prehod na visokošolski študijski program Psihosocialna pomoč

Če se študent odloči, da bo študij nadaljeval na visokošolskem študijskem programu Psihosocialna pomoč, lahko vloži prošnjo za priznanje predmetov, ki jih je opravil tekom študija Psihoterapevtska propedevtika in v nadaljevanju opravi še preostale predmete po predmetniku visokošolskega strokovnega programa Psihosocialna pomoč. Za več informacij o tem študiju si oglejte opis študijskega programa na spletni strani: http://arhiv.fuds.si/sl/psihosocialna-pomoc-vs-izredni-studij

Zaključek Psihoterapevtske propedevtike: 

Pridobljenih 60 ECTS. Kandidat prejme potrdilo, ki je javna listina, in prilogo z opisanimi kompetencami in opravljenimi vsebinami.

Postopki in roki za prijavo na razpis in za izvedbo vpisa za študijsko leto 2020/21:

Prijavni rok za vpis: 17. 2. – 28. 9. 2020

Kandidat/-ka odda prijavo za vpis preko spletnega obrazca. Prijavo mora tudi natisniti (preverite in morebitne napake ročno popravite - poleg ročnih popravkov se podpišite), podpisati in skupaj s prilogami poslati na sedež fakultete: FUDŠ, Gregorčičeva 19, 5000 Nova Gorica.

Prijava s prilogami mora na fakulteto prispeti najkasneje do 5. 10. 2020.

Šolnina 

Cena: 2.990,00 EUR.

Plačilni pogoji: Šolnino je možno poravnati v enkratnem znesku ali na obroke (od 1 do 5 obrokov) z roki zapadlosti: ob vpisu; najkasneje do 30.11.; najkasneje do 31.1.; najkasneje do 31.3.; najkasneje do 31.5. tekočega študijskega leta.

Način izvajanja študija

Psihoterapevtska propedevtika predstavlja samostojni del študijskega programa Psihosocialna pomoč I. stopnje in se izvaja kot zaključena celota.

Organizacija in časovna razporeditev predavanj, seminarjev in vaj so ustrezno prilagojeni. Pri izvedbi kontaktnih ur fakulteta uporablja tudi različne sodobne oblike informacijsko-komunikacijske tehnologije (spletna učilnica ipd.).

Študij se praviloma izvede v enem študijskem letu. Razdeljen je na dva semestra, to je obdobje, ko študenti obiskujejo predavanja, vaje in druge oblike organiziranega dela. Izpiti praviloma potekajo med izpitnimi obdobji (3 izpitna obdobja – zimsko, poletno in jesensko izpitno obdobje) z možnim dodatnim predrokom.

Študij se bo izvajal v obliki konzultacij, če bo v letnik vpisanih manj kot 5 študentov.

Urnik predavanj: Predavanja in vaje so organizirana v popoldanskem času med tednom ali ob vikendih. Dostop do urnika in gradiv je omogočen preko spletne učilnice Moodle potem, ko je kandidat vpisan.

Priznavanje študijskih obveznosti

Študent, ki je predhodno študiral v drugem študijskem programu iste ali višje stopnje na visokošolskem zavodu v Republiki Sloveniji ali v tujini, lahko pred začetkom študija ali v času študija na fakulteti zaprosi za priznavanje izpitov, ki so po vsebini in obsegu enakovredni izpitom, ki jih je že opravil. Študentu se lahko priznajo znanja, ki po vsebini ustrezajo učnim vsebinam predmetov na vpisanem študijskem programu, pridobljena v različnih oblikah izobraževanja. O priznavanju znanj in spretnosti, pridobljenih pred vpisom, odloča nosilec predmeta na podlagi pisne prošnje študenta (izpolnjen obrazec), priloženih spričeval ali drugih listin, ki dokazujejo uspešno pridobljeno znanje ter vsebino in obseg teh znanj in vloženega dela študenta. Izpit se lahko prizna v celoti, delno prizna ali ne prizna. O priznavanju neformalno pridobljenega znanja odloča komisija za študijske in študentske zadeve.

Ocenjevanje in preverjanje znanja

Ocenjevanje znanja je del procesa poučevanja in učenja. Potekalo bo sproti med izvajanjem in po zaključenem izvajanju posameznih predmetov, ki bo od študentov in študentk zahtevalo sprotno delo. Na temelju ocenjevanja znanja bodo visokošolski učitelji in učiteljice, študentje in študentke prišli do rednih, sprotnih in kakovostnih informacij o tem, kako študenti dosegajo začrtane splošne in predmetnospecifične kompetence in o doseganju zastavljenih ciljev študija Psihoterapevtske propedevtike.

V učnih načrtih posameznih predmetov so določeni načini preverjanja in ocenjevanja znanja. Prilagojeni so preverjanju doseženih ciljev pri posameznih predmetih, predvidenih dosežkih pri študiju in razvoja splošnih in predmetnospecifičnih kompetenc. Zaradi zagotavljanja veljavnosti, zanesljivosti, objektivnosti in različnih metod poučevanja in učenja bodo visokošolski učitelji pri posameznih predmetih uporabljali različne metode preverjanja in ocenjevanja znanja, pri čemer bo upoštevana tudi kvaliteta strukture in organizacije znanja.

Nameni ocenjevanja znanja so:

• oceniti znanje in veščine študenta in študentke,
• oceniti izdelek, ki je nastal v okviru študijskega dela,
• s ponujanjem kakovostnih povratnih informacij o napredku in doseženih rezultatih motivirati študente in študentke k pridobivanju dodatnega znanja in veščin,
• omogočiti vključitev v nadaljevanje izobraževanja in
• pridobivati podatke za evalvacijo opravljenega pedagoškega dela.

Merila za ocenjevanje temeljijo na ciljih posameznega dela študijskega programa in predvidenih dosežkih študenta in študentke, ki so opredeljeni v posameznih učnih načrtih. Študentje in študentke so o elementih preverjanja in kriterijih ocenjevanja obveščeni ob začetku študijskega leta in pisno z učnim načrtom. Visokošolski učitelj bo študente v začetku leta seznanil z načrtom izvedbe predmeta, s študijskimi obveznostmi in z deleži, ki jih posamezne sestavine preverjanja ocenjevanja znanja prispevajo h končni oceni predmeta.

Predvideni možni načini preverjanja in ocenjevanja znanja so:

• kolokviji,

• ustni izpiti,
• pisni izpiti,
• seminarske naloge oz. eseji,
• ustne predstavitve,
• praktične naloge oz. izdelki, portfolijo, dnevniki,
• reševanje realnih problemov,
• projekti, vrstniško ocenjevanje,
• pisno poročilo o strokovni praksi,

Pogoji za dokončanje študija

Pogoji za dokončanje študija so opravljene vse študijske obveznosti, v obsegu 60 kreditnih točk po ECTS.

Zaposlitvene možnosti

Študentje, ki bodo zaključili študij Psihoterapevtske propedevtike, ne pridobijo akademskega naziva in tudi ne kakšnega drugega naziva. Diploma pa jim omogoča nadaljevanje študija Psihosocialna pomoč ali sorodnih smeri.   

Študentje sicer pridobijo znanja, ki so lahko koristna za delo v socialnem varstvu,  šolstvu, zdravstvenem turizmu, na področju rehabilitacije, programov psihosocialne pomoči, paliativne oskrbe, psihosocialnega svetovanja, še posebno na področju hitro rastočih storitvenih dejavnosti, v javnih in zasebnih neprofitnih organizacijah, v mednarodnih ustanovah (npr. dobrodelne in karitativne organizacije).