Socialni menedžment - dodiplomski študij
Stopnja (in vrsta) programa: visokošolski strokovni študijski program
Trajanje: 3 leta (6 semestrov), 180 ECTS
Način izvajanja: izredni študij
Kraj izvajanja: Nova Gorica in Ljubljana
Strokovni naziv: diplomant socialnega menedžmenta oz. diplomantka socialnega menedžmenta
Obvestilo glede izvedbe študija v 2020/21
Želiš pomagati ljudem? Želiš prispevati k reševanju socialnih stisk in težav? Si entuziastičen? Kreativen? Želiš spreminjati svet na bolje?
Socialni menedžer načrtuje, vodi, koordinira in nadzira aktivnosti na področju socialne varnosti. Orientiran je k dvigovanju ravni kakovosti življenja in človekovega dostojanstva. Uspešno se sooča z izzivi socialnega razvoja, socialne politike, socialne izključenosti, socialne pravičnosti, pa tudi s širšimi družbenimi (gospodarskimi, okoljskimi in drugimi aktualnimi) problemi. Deluje na področju socialnega varstva, izobraževanja, zdravja, človekovih pravic, pravic delavcev, gospodarskega razvoja, ekologije in sorodnih področjih.
Visokošolski strokovni študijski programi Socialni menedžment omogoča pridobitev znanja za uspešno soočanje s praktičnimi strokovnimi in delovnimi izzivi, razvija zmožnosti za sporazumevanje v stroki in med strokami, strokovno kritičnost in odgovornost, iniciativnost in samostojnost pri odločanju in vodenju.
Z uspešnim dokončanjem študija diplomant pridobi izobrazbo, ki mu ob izpolnjevanju drugih zakonskih pogojev omogoča, da lahko opravlja strokovni izpit za delo na področju socialnega varstva.
(Zgornji zapis velja tako za ženski kot za moški spol.)
Prvi letnik
| Zap. št. |
Predmet |
1. semester
|
2. semester
|
|---|---|---|---|
|
ECTS
|
ECTS
|
||
| 1. |
6
|
-
|
|
| 2. |
6
|
-
|
|
| 3. | 6 |
-
|
|
| 4. | 6 |
-
|
|
| 5. |
6
|
-
|
|
| 6. |
-
|
6 | |
| 7. | - | 6 | |
| 8. |
-
|
7 | |
| 9. |
-
|
6 | |
| 10. |
-
|
5
|
|
| SKUPAJ |
30
|
30
|
|
Drugi letnik
| Zap. št. |
Predmet |
3. semester
|
4. semester
|
|---|---|---|---|
|
ECTS
|
ECTS
|
||
| 1. | 7 |
-
|
|
| 2. | 6 | - | |
| 3. | 7 |
-
|
|
| 4. |
7
|
-
|
|
| 5. | - | 7 | |
| 6. |
-
|
5 | |
| 7. |
-
|
6
|
|
| 8. | - | 6 | |
| 9. |
Izbirni predmet 1 |
-
|
6
|
| 10. | 3 | - | |
| SKUPAJ |
30
|
30 | |
Tretji letnik
| Zap. št. |
Predmet |
5. semester
|
6. semester
|
|---|---|---|---|
|
ECTS
|
ECTS
|
||
| 1. | 5 |
-
|
|
| 2. | - | 5 | |
| 3. |
6
|
-
|
|
| 4. |
Izbirni predmet 2 |
- | 6 |
| 5. | 7 |
-
|
|
| 6. | 12 | - | |
| 7. |
-
|
8 | |
| 8. |
Izbirni predmet 3 |
- | 6 |
| 9. | - | 5 | |
| SKUPAJ |
30
|
30
|
|
Izbirni predmeti
| Zap. št. |
Predmet | ECTS |
|---|---|---|
| 1. | 6 | |
| 2. | 6 | |
| 3. | 6 | |
| 4. | 6 | |
| 5. | 6 | |
| 6. | 6 | |
| 7. | 6 | |
| 8. | 6 | |
| 9. | 6 | |
| 10. |
6 |
|
| 11. | 6 | |
| 12. | 6 | |
| 13. | 6 | |
| 14. | 6 | |
| 15. | 6 |
Legenda
- ECTS (ang. European Credit Transfer and Accomulation System) - kreditne točke
1. letnik
V prvi letnik študijskega programa Socialni menedžment se lahko na osnovi 38. člena Zakona o visokem šolstvu vpiše:
A. kdor je opravil maturo,
B. kdor je opravil poklicno maturo ali zaključni izpit po ustreznem programu za pridobitev srednje strokovne izobrazbe,
C. kdor je pred 01. 06. 1995 končal katerikoli štiriletni srednješolski program.
Pogoje za vpis izpolnjuje tudi, kdor je opravil enakovredno izobraževanje v tujini.
Merila za izbiro ob omejitvi vpisa
Fakulteta lahko omeji vpis, če število prijav bistveno presega število razpisanih mest. Pri omejitvi vpisa so kandidati/ke iz točk A., B. in C izbrani glede na:
- glede na splošni uspeh pri zaključnem izpitu, poklicni maturi oziroma splošni maturi - 60 % točk,
- splošni uspeh v 3. in 4. letniku - 40 % točk.
Vpis v višji letnik (po merilih za prehode oz. pod pogoji o hitrejšem napredovanju)
Neposredno v drugi letnik študijskega programa Socialni menedžment se lahko vpišejo:
a. Diplomanti višješolskega strokovnega programa, sprejetega po 1. 1. 1994, če izpolnjujejo pogoje za vpis v visokošolski strokovni študijski program. Kandidati morajo opraviti diferencialne izpite iz izbranih predmetov prvega in drugega letnika,
ki jih v skupnem obsegu največ 24 KT predpiše pristojni organ FUDŠ na osnovi ugotovljenih razlik med programoma.
b. Kandidati, ki se (zaradi prehoda) vpisujejo na podlagi priznanih izpitov, ki so jih predhodno opravili na drugih (bolonjskih) študijskih programih iste stopnje.
Neposredno v tretji letnik študijskega programa Socialni menedžment se lahko vpišejo:
a. Diplomanti višješolskih programov, sprejetih pred 01. 01. 1994, če izpolnjujejo pogoje za vpis v visokošolski strokovni študijski program.
b. Diplomanti študijskih programov za pridobitev visoke strokovne ali univerzitetne izobrazbe, sprejetih pred 11.6. 2004, če izpolnjujejo pogoje za vpis v visokošolski strokovni študijski
program.
c. Diplomanti (bolonjskih) visokošolskih strokovnih in univerzitetnih programov prve stopnje, če izpolnjujejo pogoje za vpis v visokošolski strokovni študijski program.
Kandidati iz točk a), b) in c) morajo opraviti diferencialne izpite iz izbranih predmetov prvega in drugega letnika, ki jih v skupnem obsegu največ 45 KT predpiše pristojni organ FUDŠ na osnovi ugotovljenih razlik med programoma.
d. Kandidati, ki se (zaradi prehoda) vpisujejo na podlagi priznanih izpitov, ki so jih predhodno opravili na drugih (bolonjskih) študijskih programih iste stopnje.
Pogoje za vpis izpolnjuje tudi, kdor je opravil enakovredno izobraževanje v tujini. Za podrobnejše informacije o vpisu tujih državljanov kontaktirajte Referat za študijske in študentske zadeve – [email protected]
Več informacij o diferencialnih izpitih najdete na povezavi.
Prijavo za vpis se oddaja preko elektronskega portala eVŠ: http://portal.evs.gov.si./ Pri razpisu izberete opcijo Razpisa za vpis v dodiplomske programe (zasebni visokošolski zavod).
Za več informacij o vpisu kontaktirajte Referat za študijske in študentske zadeve.
Telefon: 05 907 3461
E-mail: [email protected]
Osebno na Gregorčičevi ulici 19 v Novi Gorici vsak ponedeljek in sredo od 9.00 do 11.00 ter torek in četrtek od 12.30 do 16.30.
Informativni dnevi:
Potekali bodo v Novi Gorici (Gregorčičeva ulica 19) in Ljubljani (Leskoškova 9e), termini so objavljeni na povezavi (na dnu strani).
Cena: 1.990,00 EUR na letnik.
Plačilni pogoji: Šolnino je možno poravnati v enkratnem znesku ali na obroke (od 1 do 5 obrokov) z roki zapadlosti: ob vpisu; najkasneje do 30.11.; najkasneje do 31.1.; najkasneje do 31.3.; najkasneje do 31.5. tekočega študijskega leta.
Diferencialni izpiti so dodatno plačljivi, in sicer je cena posamičnega diferencialnega izpita 130 EUR, plača se ga pred prijavo na izpit.
Visokošolski strokovni program Socialni menedžment se izvaja kot izredni študij, pri čemer bosta organizacija in časovna razporeditev predavanj, seminarjev in vaj ustrezno prilagojeni. Pri izvedbi kontaktnih ur fakulteta uporablja tudi različne sodobne oblike informacijsko-komunikacijske tehnologije (spletna učilnica ipd.).
Letnik se praviloma izvede v enem študijskem letu. Razdeljen je na dva semestra, to je obdobje ko študenti obiskujejo predavanja, vaje in druge oblike organiziranega dela. Izpiti praviloma potekajo med izpitnimi obdobji (3 izpitna obdobja – zimsko, poletno in jesensko izpitno obdobje).
Urnik predavanj: Predavanja in vaje so organizirana v popoldanskem času med tednom in izjemoma ob sobotah. Študij poteka na sedežu fakultete na Gregorčičevi ulici 19 v Novi Gorici in na dislocirani enoti na Leskoškovi 9/e v Ljubljani. Dostop do urnika in gradiv je omogočen preko spletnega referata oziroma spletne učilnice potem, ko je kandidat vpisan.
Za napredovanje iz prvega v drugi letnik mora študent doseči najmanj 45 ECTS iz prvega letnika. Za napredovanje iz drugega v tretji letnik mora študent opraviti vse obveznosti iz prvega letnika in najmanj 45 ECTS iz drugega letnika. Študent ne more napredovati v višji letnik, če nima opravljenih diferencialnih izpitov.
Študent se lahko izjemoma vpiše v višji letnik, tudi če ni opravil vseh obveznosti, določenih s študijskim programom za vpis v višji letnik, ko ima za to upravičene razloge, kot npr. materinstvo, očetovstvo, daljša bolezen, izjemne družinske in socialne okoliščine, sodelovanje na vrhunskih strokovnih, kulturnih in športnih prireditvah, ali ko ima podeljen status v skladu z veljavnim statutom. O vpisu iz prejšnjega odstavka odloča dekan na podlagi predloga komisije za študijske in študentske zadeve.
Status študentu preneha, če študent:
- diplomira oziroma dokonča študij,
- se izpiše,
- je bil izključen,
- se med študijem ne vpiše v naslednji letnik oziroma semester,
- ne diplomira na študijskem programu prve stopnje v 12 mesecih po zaključku zadnjega semestra; razen, če je v času študija ponavljal letnik oziroma spremenil študijski program ali smer - potem mu status preneha ob zaključku zadnjega semestra.
Absolventski staž oziroma dodatno leto je izraz, ki se uporablja za čas po zaključku zadnjega semestra, ko študent lahko obdrži status študenta, če ne diplomira. Študent pravico uveljavlja z vpisom v dodatno leto oziroma absolventski staž. To pravico lahko koristi samo takoj po zaključku zadnjega semestra, in sicer če :
- ne diplomira na študijskem programu prve stopnje v 12 mesecih po zaključku zadnjega semestra (razen, če je v času študija ponavljal letnik oziroma spremenil študijski program ali smer; potem mu status preneha že ob zaključku zadnjega semestra).
Študentu, ki v času, krajšem od enega akademskega leta, doseže potrebno število kreditnih točk za napredovanje v višji letnik, se omogoči hitrejše napredovanje. Sklep o tem sprejme komisija za študijske in študentske zadeve na podlagi prošnje kandidata. S sklepom se določi način hitrejšega napredovanja. Hitrejše napredovanje se omogoči študentu tako, da lahko vpiše in opravlja predmete višjih letnikov. Predmete lahko opravlja tudi v okviru drugega organiziranega izobraževanja. Na podlagi prošnje kandidata lahko komisija za študijske in študentske zadeve sprejme tudi sklep o predčasnem zaključku študija.
Ocenjevanje znanja je del procesa poučevanja in učenja. Potekalo bo sproti med izvajanjem in po zaključenem izvajanju posameznih predmetov študijskega programa, ki bo od študentov in študentk zahtevalo sprotno delo. Na temelju ocenjevanja znanja bodo visokošolski učitelji in učiteljice, študentje in študentke prišli do rednih, sprotnih in kakovostnih informacij o tem, kako študenti dosegajo začrtane splošne in predmetnospecifične kompetence in o doseganju zastavljenih ciljev študijskega programa.
V učnih načrtih posameznih predmetov so določeni načini preverjanja in ocenjevanja znanja. Prilagojeni so preverjanju doseženih ciljev pri posameznih predmetih, predvidenih dosežkih pri študiju in razvoja splošnih in predmetnospecifičnih kompetenc. Zaradi zagotavljanja veljavnosti, zanesljivosti, objektivnosti in različnih metod poučevanja in učenja bodo visokošolski učitelji pri posameznih predmetih uporabljali različne metode preverjanja in ocenjevanja znanja, pri čemer bo upoštevana tudi kvaliteta strukture in organizacije znanja.
Nameni ocenjevanja znanja so:
- oceniti znanje in veščine študenta in študentke,
- oceniti izdelek, ki je nastal v okviru študijskega dela,
- s ponujanjem kakovostnih povratnih informacij o napredku in doseženih rezultatih motivirati študente in študentke k pridobivanju dodatnega znanja in veščin,
- omogočiti vključitev v nadaljevanje izobraževanja in
- pridobivati podatke za evalvacijo opravljenega pedagoškega dela.
Merila za ocenjevanje temeljijo na ciljih študijskega programa in predvidenih dosežkih študenta in študentke, ki so opredeljeni v posameznih učnih načrtih. Študentje in študentke so o elementih preverjanja in kriterijih ocenjevanja obveščeni ob začetku študijskega leta in pisno z učnim načrtom. Visokošolski učitelj bo študente v začetku leta seznanil z načrtom izvedbe predmeta,s študijskimi obveznostmi in deleži, ki jih posamezne sestavine preverjanja ocenjevanja znanja prispevajo h končni oceni predmeta.
Predvideni načini preverjanja in ocenjevanja znanja so:
- kolokviji,
- ustni izpiti,
- pisni izpiti,
- seminarske naloge oz. eseji,
- ustne predstavitve,
- praktične naloge oz. izdelki, portfolijo, dnevniki,
- reševanje realnih problemov,
- projekti, vrstniško ocenjevanje,
- pisno poročilo o strokovni praksi,
- diplomska naloga.
Priznavanje študijskih obveznosti
Študent, ki je predhodno študiral v drugem študijskem programu iste ali višje stopnje na visokošolskem zavodu v Republiki Sloveniji ali v tujini, lahko pred začetkom študija ali v času študija na fakulteti zaprosi za priznavanje izpitov, ki so po vsebini in obsegu enakovredni izpitom, ki jih je že opravil. Študentu se lahko priznajo znanja, ki po vsebini ustrezajo učnim vsebinam predmetov na vpisanem študijskem programu, pridobljena v različnih oblikah izobraževanja. O priznavanju znanj in spretnosti, pridobljenih pred vpisom, odloča nosilec predmeta na podlagi pisne prošnje študenta (izpolnjen obrazec), priloženih spričeval ali drugih listin, ki dokazujejo uspešno pridobljeno znanje ter vsebino in obseg teh znanj in vloženega dela študenta. Izpit se lahko prizna v celoti, delno prizna ali ne prizna. O priznavanju izbirnih predmetov, ki se na fakulteti ne izvajajo, odloča komisija za študijske in študentske zadeve.
Študenti imajo možnost zaprositi tudi za priznavanje strokovne prakse.
Pogoji za dokončanje študija so opravljene vse študijske obveznosti, predpisane s študijskim programom, v obsegu 180 kreditnih točk po ECTS.
Študent, ki se v drugem letniku, po zaključenem študiju na višješolskem strokovnem programu, sprejetem po 01.01.1994, vpiše v program Socialni menedžment, mora opraviti vse predpisane diferencialne izpite in redne študijske obveznosti drugega in tretjega letnika v obsegu najmanj 120 ECTS.
Če se študent vključi v tretji letnik po zaključenem študiju na višješolskem programu, sprejetem pred 01.01.1994, mora opraviti vse predpisane diferencialne izpite in redne študijske obveznosti tretjega letnika v obsegu najmanj 60 ECTS.
Visokošolski strokovni program Socialni menedžment je naravnan zelo praktično. Omogoča pridobitev uporabnih znanj in konkretnih izkušenj ter predstavlja odlično osnovo za vključitev v delo v organizacijah v javnem, nevladnem ali zasebnem sektorju.
Socialni menedžerji delujejo na področju socialnega varstva, izobraževanja, zdravja, človekovih pravic, pravic delavcev, gospodarskega razvoja, ekologije in sorodnih področjih.
